Citati avtorja Radko Polič Rac

»Prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk«

»Težko garanje«

»Vse je laž. Nobenega tunela ni, ko umiraš. Edino, česar se spominjam vsakič, ko sem umiral, je to, da sem pomislil: No, mati, grem jaz …«

»Nadarjenost obsega le od 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse drugo je 'težko garanje'.«

»Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam.«

»A bo kaj?«

»Važno je, kaj je ostalo v nas, in ne to, kar visi na steni.«

»Preko Tomaža spoznavamo Metko ali preko Metke Tomaža.«

»Igralci poskušamo s svojimi občutki in čustvi prezentirati pesmi.«

»Ampak sanjaš počasi, ker slišiš pesem.«

»Če bi začel na tem koncu razstave, pridemo v temo, če pa tu končamo, pa pomenijo vrata vstop v svetlobo, v rojstvo, nov dan in novo življenje.«

»Specifično je ista beseda kot kolosalno. / Najboljše, da zamižiš, da ne pride v oči.«

»Meni se je zdelo premalo erotike. Preveč sta bila fina, glede na to, kaj se jima je zgodilo, kje sta, ker vesta, kje tičita, da ne bosta šla ne naprej in ne nazaj, in se mi zdi, da bi bil (Vinko Möderndorfer, op. n.) lahko bolj ekspliciten.«

»'Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi nekončnost prostora.'«

»Igra ni to, kar počneš, ampak to, kar si.«

»V naši družini je zanimivo to, da vsi trije sinovi vemo, kdaj in kje smo bili narejeni. Mene na primer sta mama in oče naredila 15. novembra 1941 v Korinju pod Ciganovim vrhom, blizu Dečje vasi in Ambrusa. To sta mi sama povedala. Pri nas smo si vedno vse povedali.«

»Vse je šlo k hudiču. To je bilo pred mojo zadnjo smrtjo (op. v knjigi piše, da je umrl štirikrat). Moral sem vrniti aro, sem si že sposojal denar, česar res ne znam. Visel sem skozi okno, živim v pritličju, in je šel Šteger mimo, pa sem mu rekel, pomagaj.«

»Pravi prijatelj je človek, ki ga prosiš za pomoč in veš, da ti je nikoli ne bo odrekel.«

»Uprl sem se, preprosto nisem tega hotel početi. Tudi direktno sem dal to z besedami vedeti Maksu Furjanu, ki je vodil klas maskiranja, in sem mu rekel, da tega ne razumem.«

»Tisto, kar vidi gledalec, je moja sedanjost, vendar moram jaz, da lahko on vidi to sedanjost, vedeti tudi preteklost in prihodnost, da te lahko zasanjam v to, kar hočem.«

»No, saj imam odgovore, saj sem ga uničeval.«